O nas

Potovati

Odkar sva s Sašo skupaj, vsako leto namenjava veliko časa in denarja najini popotniški strasti. Res, da najina potovanja niso tako eksotična kot tista, ki jih piše Zvone Šeruga, niti niso tako ekstravagantna in drzna. Potujeva večinoma po varnih destinacijah vendar vedno znova in znova odkrijeva kakšne skrite bisere na poti, pa naj si bodo to kakšni dih jemajoči razgledi in naravne znamenitosti ali pa kakšna lokalna gostilna z izvrstno in pristno domačo hrano. Učinkovito izkoristiva vsak dopust, dela prosti dan ali pa samo vikend za kakšno krajše potovanje v nam bližnje destinacije, včasih pa tudi za daljše počitnice, ki pa zaradi omejenega dopusta pri najinih delodajalcih nikoli niso bile daljše od dveh tednov saj je bilo načrtov in planov kam iti enostavno preveč.

Tako sva vsako leto drobila najinih težko prigaranih 25 dni letnega dopusta in jih poskušala čim bolj racionalno umestiti v letni koledar in pokriti večino najinih želja. Večinoma nama je kar uspevalo, da sva dopust tudi kombinirala z državnimi prazniki, predvsem prvomajski prazniki ali krompirjevimi počitnicami. Mislim, da sta bila rekordni leti 2013 in 2014, saj sva letela od Švedske, New Yorka, Irske in Londona do Istanbula, Španije, Grčije in Češke. Seveda, revolucija nizkocenovnih letalskih prevoznikov je pri nama igrala bistveno vlogo, poleg tega pa so se pojavile tudi določene skupine na FB-ju, ki so dobrodošlo objavljale najrazličnejše akcije letalskih družb, ene od njih so imele res smešno nizke cene, ti. Error-fare. In tudi midva sva tako izkoriščala različne možnosti, saj sva bila lahko glede datumov odhodov dokaj fleksibilna. Tako sva v Big Apple letela za neverjetnih 180 eur (povratni direktni let iz Milana), na Švedsko za 20 eur, Španija pa je včasih bila skoraj zastonj (predvsem linija Trst-Valencia). Zaradi toliko drobljenja in najine polne ‘Bucket list’ beležke pa enostavno nisva nikoli riskirala večtedenskih počitnic, kar bi bilo skorajda nujno pri obiskih drugih kontinentov, še posebej kakšno Avstralijo, kjer sem že bil leta 2007 ali pa Afriko, kjer je Saša tudi že bila.

S prihodom Laure se začuda ni kaj dosti spremenilo, ker se je že zelo zgodaj izkazala za pravo popotnico. Tako smo jo še pred njenim prvi rojstnim dnem peljali kar v Kanado, kje smo spoznali njen vzhodnejši del od Quebec citya in Montreala do Toronta in Niagarskih slapov. Laura je vožnjo z letalom in kasneje z avtomobilom prenesla z odliko. Takrat je še kar nekaj spala zato je bilo vse lažje. Pa smo potem obiskali Kanarske otoke, leteli v Španijo 2x, bili v Grčiji na počitnicah, obiskali prijatelje na Nizozemskem in si nazadnje decembra lani privoščili še krasne počitnice na Tajskem. Zaradi korone so se nam načrti v 2020 sesuli v prah, vendar smo našli odlično rešitev, katera je bila tudi povod za tole spletno stran.

Ko sva bila še dva…

O meni

Živijo, ime mi je Daniel, po večini pa me kličejo Dane. Včasih sem bil DaneZLublane, samo stvar ni več aktualna, ker živim v Domžalah že več kot 15 let. Torej samo Dane…al pa Tatiko, za mojo boljšo polovico. Ali pa oči kot me kliče moja princeska. Sem nov v bloganju in upam, da bom sčasoma osvojil vedno več funkcionalnosti, da bodo zapisi o naših dogodivščinah kar se da barviti, slikoviti in zanimivi za branje.