Bovec
Kupili smo kar veliko dodatnih reči, ki imajo sedaj svoje stalno mesto v avtodomu med drugim set kuhinjskih posod, krožnikov in pribor, komplet za nego in čiščenje Levčka, sušilec za perilo, mizo in stole, ročni sesalec, WC kemikalije in papir, elektro in vodni kabel, zagozde (po domače klocne) in nazadanje še komplet zimskih gum, saj ga nameravamo uporabljati tudi pozimi za kakšen skok na zasnežene strmine pa tudi za premikanje v toplejše predele regije. Poleg tega pa smo načrtovali tudi kakšen skok v Bovec. Bovec? Pa saj tam imate apartma so nam rekli. Ja, res je imamo ljubek apartma s prekrasnim atrijem, kjer preživljamo veliko veselih in sončnih uric. Čeprav se čudno sliši ampak v Bovcu je ponavadi topleje kot pri nas v Domžalah saj je tam veliko bolj primorsko podnebje kot pa alpsko-gorsko. No ampak zakaj potem riniti z avtodomom čez prelaz Predel po tistih ozkih cestah? Spet je kriva korona, če uporabim v teh časih dežurnega krivca. Namreč, v Bovcu imamo samo večji vsenamenski prostor, ki nas vedno znova in znova povezuje, saj se tam dogaja kuhanje, igranje, počivanje, spanje in vse možne notranje aktivnosti. Za delo od doma pa ni primeren, saj ne zagotavlja primerne intime in miru. Zato smo prišli na idejo, da bi našega Levčka uporabili kot neko vrsto mobilne-stacionarne pisarne, kjer bi Saša, ki večinoma dela od doma lahko v miru opravljala svoje poslanstvo. Jaz in Laura pa bi v vmesnem času počela razne reči, predvsem pa izkoriščala lepo vreme, čist zrak in praktično corona-free okolje, saj je izven sezone v Bovcu veliko manj ljudi in se včasih zgodi, da na sprehodu ne srečaš nikogar za razliko od prenatrpanih rekretivnih poti v Ljubljani in okolici.

In tako smo na nek način izkoristili eno od izjem pri omejitvi gibanja izven matične občine, saj gor nismo šli samo uživat (ali delat kot Saša) temveč so bili obiski Bovca namenjeni tudi vzdrževanju nepremičnine. Tako smo se lotili starih, zmahanih vrat in jim dali novo podobo. Naša slikopleskarska mojstrica Saša je iz temnorjavih vrat naredila takšna moderna sive barve. Na začetku mi sicer ideja ni bila najbolj všeč vendar se mi sedaj zdi, da je prostor postal svetlejši in modernejši. Jaz pa se vse te dni preizkušam v vlogi kuharskega chefa in poskušam narediti čim več različnih jedi, v večini primerov se jih lotevam prvič in sem nad rezultati kar zadovoljen, Saša pa skoraj brez izjeme vedno zelo pohvali moje krožnike. Očitno nekaj delam prav! Edino naša princeska je v zadnjem času ratala hudo izbirčna in je potrebno veliko mero iznajdljivosti in potrpežljivosti, da njeno telo prejme dovolj uporabnih snovi za njeno rast. Upam, da ta faza kmalu mine.

Še to – Laura se je v prvem koronskem lockdownu naučila kolesariti, sedaj pa že prav dobro stoji na rolerjih, celo spustiti se zna z malo večjega klanca navzdol. Če bi imeli bazen doma, bi verjetno ob morebitnem tretjem lockdownu pričela obvladovati tudi plavanje. Upam sicer, da tretjega zaprtja ne bo in da bo prihod cepiva dokaj normaliziral stanje in da bomo lahko opravili kakšen izlet izven naše občine in Bovca.

Follow My Blog
Get new content delivered directly to your inbox.