Odhod in pot
Letos pa zadnji teden avgusta ne bo rezerviran za Italijo, smo si rekli že pred nekaj meseci. Čeprav je res, da Italija v tem terminu ponuja stabilno in še čisto poletno vreme s skoraj pretoplim morjem, smo letos želeli spoznati nekaj novega. Načrtovali smo obisk Avstrije in Bavarske, vendar je žal vremenska napoved kazala na obdobje precej nestanovitnega vremena s pogostimi plohami in nevihtami. Pogled na vzhod je ponujal precej več nebeške modrine in kratkih rokavov, zato je bila par dni pred dopustom začrtana nova pot – Madžarska!
Naj priznam, da sprva nisem bil najbolj navdušen nad zaključkom poletja v Blatnem jezeru. Moji spomini na mrzlo in sivo Budimpešto ali pa na motno Blatno jezero, me niso prav nič navdihovali. Malo boljše volje sem postajal, ko smo prek raziskovanja spleta začrtali nekaj točk na tej naši kratki avanturi. Iz dneva v dan, ko so obrisi naše poti postajali jasnejši, sem postopoma postajal dovzetnejši za raziskovanje naše vzhodne sosede. Štartali smo med tednom, zato je bilo v Sloveniji veliko predvsem tovornega prometa, prvi postanek pa smo imeli v Murski Soboti, kjer smo opravili nakup zalog hrane in pijače, prav tako, pa smo poskrbeli za poln tank goriva v našem Levčku, saj je primerjava na spletu pokazala, da je dizelsko gorivo cenejše pri nas. Na Madžarskem so sicer v veljavi (prepovedana?) dvojna merila, saj domačini lahko kupijo gorivo po enotni ceni 480 forintov, kar je približno 1,20 EUR, za tujce pa velja prosto oblikovana tržna cena, ki je bistveno višja (680-700 forintov). V sončnem in vročem vremenu smo malo pred poldnevom vstopili na madžarska tla in se podali proti našemu prvemu cilju – Balatonboglarju.
Balatonboglar 25.8. – 26.8.2022
Balatonboglar je manjše mestece ob jezeru, ki se nahaja na njegovi južni strani, približno 35 km od skrajne zahodne točke jezera, ki je sicer dolgo 77 km. Našo pot smo namreč začrtali tako, da smo želeli preko južnega dela jezera ob katerem poteka tudi avtocesta, priti do Budimpešte, vrnitev pa smo načrtovali preko bolj turističnega severnega dela Blatnega jezera. V Balatonboglarju smo našli manjši kamp (Sellö camping), ki se nahaja tik ob jezeru, zraven pa je tudi marina, kjer imajo pretežno domačini privezane svoje jadrnice, saj je na jezeru prepovedana uporaba motornih čolnov. Kamp nudi vse osnovne storitve (elektrika, voda in praznjenje), sanitarni bloki so bolj skromni, vendar urejeni in čisti. Mi smo nekaj časa izbirali parcelo, saj smo si najprej izbrali takšno, ki je imela lep razgled na jezero ampak bi hkrati imeli milijon mravelj okoli sebe, zato smo se prestavili na drugo parcelo, ki je bila ravna, hkrati pa je imela tudi kar nekaj naravne sence. Dostop do jezera je hiter, saj praktično iz vsake točke kampa potrebuješ le nekaj korakov do mivkaste obale. No, to je bilo vsaj za nas kar lepo presenečenje, saj je ob hoji v vodi zelo prijeten občutek mivke, za razliko od kakšnih drugih oblik jezerskega dna. Jezero je tudi sicer zelo plitko, njegova povprečna globina znaša le 3,5 m, zato se ”peš” lahko odpravite kar daleč od obale. Precej je vse skupaj spominjalo na italijansko vzhodno morje.
Malo smo se osvežili, potem pa smo vzeli naša kolesa in se odpravili iz kampa na bližnji hrib, na katerem se je svetila opazovalnica (Xantus János – Gömbkilátó), ki ponuja zelo lep razgled nad Blatnim jezerom. Ob našem obisku smo imeli srečo, saj je bilo nebo jasno, zrak čist, zato se je videlo zares daleč naokoli. To pa ni edina stvar na tem hribu, saj se lahko preizkusite v adrenalinskem parku, ki ima več stopenj težavnosti, tukaj so še igrala za otroke, trampolini in pa letno sankališče (bob), ki je sicer bolj kratke sorte, vendar ponuja garantirano zabavno izkušnjo. Ob vsem tem smo bili presenečeni nad res zmernimi cenami – posamezna vožnja s sankami stane slaba 2 evra, lahko jih kupite več in si še znižate ceno vožnje, vstop v adrenalinski park (ena ura) stane dobrih 8 evrov, oziroma 7 in pol za manjše otroke, tudi spominki (fotografije iz naprav, magneti) so res izjemno poceni, sploh v primerjavi z zahodnimi turističnimi atrakcijami. Ker se je počasi mračilo, smo se odpravili nazaj v kamp, kjer smo si v lokalu privoščili hamburgerje, pomfri in pivo. Za dva velika hamburgerja, krompirček, dva piva in dodatke smo plačali 15 evrov, kar je spet precej ugodno. Madžarska mi postaja res všeč!
Budimpešta 26.8. – 28.8.2022
Po lepo prespani noči (bil je mir, nobenih komarjev), smo se dopoldne po zajtrku odpravili proti Budimpešti. Bil je še en lep, sončen in vedno bolj vroč dan. Potrebovali smo slabi dve uri, da smo prispeli v center mesta, naše koordinate pa smo naravnali na kamp, katerega so avtodomarji v FB skupinah večkrat priporočali – Haller camping, ki ni čisto v strogem centru, vendar ima zelo dobre povezave (tramvaj številka 2 ali metro linija številka 3) v neposredni bližini (Haller utca). Na recepciji res niso veliko komplicirali, parkirali smo lahko kjerkoli, niso nam vzeli niti nobenih dokumentov. Sence res ni veliko, razen ob skrajnih robovih kampa, kjer je nekaj dreves na eni strani in visoka živa meja iz cipres na drugi strani, ki nudi senco predvsem kasneje v popoldanskem času. No, mi smo parkirali ob tej živi meji, zato smo imeli bolj občutek, da smo nekje v naravnem okolju, kot pa v mestu. Elektrike je dovolj, še celo voda je bila na sami parceli. Ponujajo tudi odtok sive vode, wc-ji in pa predvsem tuši so pa bolj, hm recimo enostavni. Po paštici, ki smo si jo pripravili, smo se odpravili na raziskovanje mesta. Opremljeni z informacijami o prevoznih možnostih, smo se odpravili proti malce bolj oddaljeni postaji metroja (približno 800m od kampa), kjer v center vozi linija številka 3. No, pa smo doživeli hladen tuš, saj so v času našega obiska potekala neka obsežna dela, zato ta linija na žalost ni vozila. Smo vzeli tramvaj (številka 2 ali 2M) in se peljali vzdolž ulice Haller proti mestu in sicer direktno do postaje Fövam ter, ki predstavlja krasno izhodišče za veliko znamenitosti Budimpešte – v neposredni bližini stoji glavna (pokrita) tržnica. Naša pot je bila za tisto popoldne malo drugačna, saj smo želeli Lauro peljati v nekakšno hišo eksperimentov, ki se je nahajala na drugi strani mesta – v Budimu. Iz postaje Fövam ter smo želeli prečkati Donavo in vzeti tramvaj na drugi strani, vendar so nas zopet presenetila obnovitvena dela, tokrat so obnavljali del mostu, ki je sicer namenjen pešcem. Edina opcija, da prideš na drugo stran je tako uporaba javnega prevoza (metro linija 4 ali tramvaji). Na tem mestu moram izpostaviti, da je javni prevoz v Budimpešti res vzorno urejen, saj je mesto pokrito s štirimi linijami metroja, tramvajem, ki res pogosto vozi in je zelo čist, če karkoli ni pokrito z omenjenima oblikama transporta, so tu avtobusi in celo trolejbusi. Čisto drug planet, če primerjam z Ljubljano npr.
Po nekaj minutni vožnji smo prispeli na našo destinacijo CSPA Playbar, ki v dveh nadstropjih ponuja ogromno vsebine in zanimivih eksperimentov. Opozarjam pa, da določene vsebine niso prevedene v angleščino, kar se mi zdi res čudno. No, vsaj osebje govori angleško! Preživeli smo res nekaj prijetnih trenutkov in se izognili popoldanski vročini v mestu. Odločili smo se, da si še v času sončnega zahoda ogledamo razgled nad Pešto iz Castle Hilla, kjer se med drugim nahaja predsedniška palača, tukaj ima svojo rezidenco tudi premier Madžarske, najdemo pa tudi največjo zgradbo daleč naokoli – grad Buda – palačo, ki je bila večkrat porušena in ponovno obnovljena, danes pa je v enem delu palače našla prostor narodna galerija, v drugem delu pa se nahaja budimpeški muzej zgodovine. V kolikor vas pot zapelje naprej po hribu mimo baročnih hiš in habsburških spomenikov, boste našli še res slikovite stolpe Ribiške bastije (Halaszbastya), s katerih se odpira prekrasen pogled na Donavo in Pešto, predvsem izstopa zgradba madžarskega parlamenta. Priporočam, da se na Castle Hill odpravite peš, izhodišče je točno tam, kjer je postavljena vzpenjača (Budavari siklo), saj boste drugače za dveminutno (povratno) vožnjo plačali skoraj osem evrov po osebi! Dan smo zaključili z večerjo v eni od restavracij na eni izmed najbolj znanih sprehajalnih ulic v Budimpešti – Vaci utca.
Naslednji dan v Budimpešti začenjamo na postaji tramvaja Marcius 15.ter, ki je eno postajo naprej od Fövam ter, saj smo nekako želeli nadaljevati tam, kjer smo včeraj končali, torej naprej po ulici Vaci. Dame so želele preveriti nekaj trgovin s spominki, hkrati pa smo našli še nam zelo dobro poznano trgovino Pylones, kjer smo že puščali kar nekaj evrov v različnih evropskih mestih. Pot nas je peljala do velikega opazovalnega kolesa (Budapest Óriáskereke), ki takrat v žgočem soncu ni bil zaseden. Jaz sem se zavestno odpovedal tej atrakciji, saj mi ideja o praženju v zaprti kabini ni bila blizu, tamkajšnji park, pa je ponujal proste klopce v senci. Naši dve sta vseeno uživali in polnih vtisov smo se skupaj odpravili proti baziliki Svetega Štefana (oziroma Szent István Bazilika lokalno), ogromno rimskokatoliško svetišče, kjer se redno odvijajo koncerti komorne in klasične glasbe. Po kratki osvežitvi v bližnjem lokalu (pijača, sladoled), smo se peš odpravili proti še eni ikonični zgradbi – madžarskemu parlamentu, ki smo ga poslikali z vseh strani. Moram reči, da je celotno zgradbo kar težko zaobjeti v fotografski objektiv, razen v primeru, da imate širokokotne leče.
Bil je čas kosila in že prej smo bili odločeni, da poskusimo srečo v budimpeški pokriti tržnici, saj smo dobili namig od kolegice, ki je nekaj časa tudi delala v prestolnici Madžarske. Moram reči, da je bil to zadetek v polno, kljub izrazito turističnemu pridihu. Odločili smo se za en degustacijski krožnik, kjer štiri posodice napolnijo s tipičnimi madžarskimi jedmi – golaž juho, govejim golažem na nekakšnih žgancih, solato in mojo najljubšo jed – nekakšno krompirjevo zloženko, ki je bila izredno okusna. Poleg smo naročili še en krožnik s krompirjem in filano papriko, ki pa je bila malo drugačnega okusa (slajša?) kot pa tista, na katero smo navajeni doma. Skupaj s pijačami (pivo, sok) smo zopet plačali razmeroma ugodno ceno – vsekakor priporočamo, če boste želeli kaj pojesti na tem koncu mesta. Ob našem kosilu smo naredili tudi bojni plan za preostanek dneva. Odločili smo se, da se z metrojem (kombinacijami linij do postaje ) zapeljemo do budimpeškega živalskega vrta, ki se nahaja v večjem parku na severovzhodu mesta. Tam se poleg živalskega vrta nahajajo tudi ene izmed najbolj znanih term v Budimpešti (Terme Szechenyi), potem najdete skoraj pravljični grad Vajdahunyad, pa cirkus,… Skratka, precej več stvari, kot bi jih lahko predelal v enem popoldnevu. Lahko pa rečem, da odločitve za obisk ZOO-ja nismo obžalovali, saj je park zelo urejen in še za ugodno ceno (dva odrasla plus otrok manj kot 20 eur). Ponuja veliko vsebine – tudi razmeroma velik akvarij z morskimi psi, tukaj so tudi klasične atrakcije kot so levi, sloni, nosorogi, severni medved in še in še. Ostali smo praktično do zaprtja, kar pa smo kasneje skoraj malo obžalovali, saj smo od kampa bili oddaljeni kar nekaj kombinacij s tramvajem in metrojem. Zato smo želeli naročiti taksi, kar naj bi bilo v osnovi najlažje preko aplikacije Bolt (Uber ne obstaja na Madžarskem). Žal pa smo se očitno ujeli v najbolj zasedenem obdobju, saj nam nikakor ni uspelo priklicati prevoza do kampa. Zato smo uporabili zopet sistem metrojev, vendar smo za to morali kupiti nove karte, saj nam je prejšnja družinska (24h) vozovnica potekla. Naj povem, da smo za takšno vozovnico plačali slabih 8 evrov – to se pravi za tri osebe, neomejene vožnje z vsemi javnimi prevoznimi sredstvi, kar se nam je zopet zdelo ugodno.
Ne bom pisal preveč o naši poti nazaj v kamp, ki ni potekala najbolj gladko, saj so potekale priprave na spektakularen večerni dogodek proslave madžarske države in vsled temu je bila marsikatera cesta zaprta, veliko linij tramvajev ni vozilo, vsaj v ali iz centra. No, na tem dogodku se je verjetno zbrala vsa Budimpešta in še mnogo ljudi od drugod, saj so bili rečni bregovi Donave na obeh straneh dobro zasedeni. Vsi so bili v pričakovanju veličastnega ognjemeta, ki se je začel točno ob 21.uri in je trajal neverjetnih pol ure. Mi smo zadevo sicer opazovali iz našega kampa, kjer smo vsake toliko časa uzrli kakšno lepo eksplozijo na nočnem nebu. Zjutraj smo na hitro pospravili in se odpravili nazaj proti Blatnemu jezeru, tokrat smo se peljali po severni strani jezera in sicer do turističnega kraja Balatonfüred, kjer smo si rezervirali parcelo v kampu Balatontourist Füred Camping&Bungalows.
Balatonfüred 28.8.-30.8.2022
No, ta kamp pa je že bolj spominjal na kakšne hrvaške ali italijanske kampe, saj je bil velik, z lepimi sanitarijami, parcele so bile velike, ravne in kamp je imel celo bazen. Seveda je lokacija zraven jezera, obala zelo lepo urejena, z udobnimi dostopi do vode. Na obali so tudi igrala, vodni tobogani, tudi ljubitelji deskanja na vodi pridejo na svoj račun z napravo za Wakeboard. V vodi so postavili tudi koše, kar smo izkoristili za ogrevanje pred bližajočim evropskim prvenstvom v košarki. Aja, zvečer je tudi Laura prišla na svoj račun, saj se je na namenskem zunanjem prostoru odvijal pravi mini disco. Ja, slišali smo tudi nekaj madžarskih mini disco pesmic, zanimivo 🙂
Dopoldne po zajtrku, smo se usedli na naša kolesa in se odpravili proti cca 6 km oddaljenemu mestecu Tihany, ki leži na vrhu hriba. Kolesa smo raje pustili ob jezeru in se gor odpravili peš po dokaj strmi asfaltirani cesti. Vas Tihany je sicer del istoimenskega polotoka, ki je vulkanskega izvora in velja za enega najlepših krajev ob Blatnem jezeru. Na vrhu hriba vas pričaka prekrasen razgled nad vzhodnim delom jezera, ogledate si lahko veličastno cerkev, ki je zgrajena v baročnem slogu. Ali pa se sprehodite po uličicah Tihanya, kjer boste lahko kupili zanimive in kvalitetne spominke ali pa se odpočili v eni izmed številnih restavracij. Mi smo svojo žejo in lakoto potešili v eni izmed čard (Pal Csarda), ki pa nas ni navdušila, saj je bila za naše pojme preveč turistična, s preveč pohane ponudbe. Vseeno pa je bil naš osnovni cilj dosežen, zato je kar pasal kratek sprehod navzdol po hribu do naših koles in kasneje kolesarjenje nazaj do našega kampa. Vsekakor boste rekreativni kolesarji ob Blatnem jezeru prišli na svoj račun, saj so kolesarske poti lepo označene, v večini primerov na njih ni motornega prometa, oziroma ne potekajo ob glavni cesti. In seveda ne poznajo nobenih vzponov 🙂 Popoldne smo preživeli na jezeru, voda se je danes umirila, zato je bilo tudi lažje supati. Popoldnevi in večeri so bili še čisto poletno topli in kar ni zanemarljivo, tudi zvečer nisem opazil nobenih komarjev.
Naslednji dan smo pospravili, plačali (za dve noči približno 60 eur) ter se odpravili ob jezeru proti zahodnemu delu. Najprej smo se ustavili v delu ob jezeru, ki je znano predvsem po vinogradih (Badacsonytomaj), obiskali eno od krasnih vinskih kleti s svojim bistrojem (Laposa Birtok), kjer smo bili zopet deležni prekrasnega razgleda na jezero z njihove terase. Po degustaciji lokalnih vin in specialitet smo avtodom usmerili proti naši zadnji destinaciji ob Balatonu in sicer mestu Tapolca, ki ne leži čisto ob jezeru , je pa znano po svojem srednjeveškem šarmu in pravi kraški jami, ki leži točno pod mestom. Cel koncept obiska jame je dobro zastavljen, saj nas pot po vstopu najprej vodi skozi muzej, kjer je predstavljen širši kraški svet, vključno s Slovenijo, pa zgodovina območja od panonskega morja do današnjega Balatona, ter sama zgodovina jame, ki so jo odkrili v začetku 20. stoletja. Po ogledu muzeja se spustimo po stopnicah v jamo, kjer si jo po približno 200 metrov dolgem predoru ogledamo kar iz čolna, ki ga upravljamo z vesli. Predor je na mestih dokaj ozek in nizek, zato je potrebno paziti predvsem na glavo. Je pa lepo osvetljen, voda je izredno bistra in kar škoda, da zadeva ni malo daljša, mi smo si zaželeli še en krog, vendar nam to žal niso pustili. Tudi sicer je mesto Tapolca vredno ogleda, mi smo parkirali na širokem, velikem parkirišču (46.87763006918305, 17.44056290874737), od koder je približno 1 km lepe hoje do vstopa v jamo. Vsekakor to izhodišče priporočamo, saj boste ravno na poti do jame videli največ od Tapolce – prekrasna urejena pešpot ob potoku, ki se kasneje odpre v mini jezero, ob katerem so številni lokali in restavracije. Nas je res navdušila.
In s tem smo na najlepši način zaključili kratke a polne počitnice pri naših vzhodnih sosedih. Še pridemo, prav zagotovo. Köszönöm Magyarország!
KamperDOM.com 