Ok, res nismo obsedeni z Italijo, prisežem. Ampak, eden od najbolj znanih pustnih karnevalov je pač v Benetkah. In mi smo družina, ki jemlje pustno rajanje precej resno. Po navadi se priprave na pust začnejo že mesece prej z idejami o maskah, z nabiranjem materiala za kostume in s samo izdelavo mask in oblačil. Ja, maske večinoma izdeluje Saša z največjim veseljem in z zavidanja vrednim entuziazmom. V preteklih letih smo navdušili na primer Čuke, ki so nas navdušeno povabili celo na oder kot Ribič Pepeta, Kakaduduja in Foksnerja. Lansko leto smo bile odlične Tačke na patrulji, žal pa so zaradi korone vsa pustovanja odpadla. Tudi letos ni kazalo nič bolje, vsaj na domžalskem koncu ni bilo predvideno nobeno množično pustovanje, čeprav so se vmes ukrepi precej omilili. In, ker smo vikend namenili pustnemu rajanju, smo zopet pokukali k sosedom in ugotovili, da je morda letos prava priložnost za obisk beneškega karnevala, saj določeni ukrepi, ki so še vedno v veljavi, otežujejo masovna potovanja in s tem bolj množične obiske Benetk.
Našega levčka smo po smučanju na Rogli zopet prebudili iz zimskega spanja in se v soboto podali na pot proti Italiji, kjer smo koordinate naravnali proti parkirišču na Punta Sabbioni, kjer smo v lanskem letu že prečkali beneško laguno z ladjico, ki nas je popeljala praktično na prag Doževe palače. Takrat smo v okviru mini počitnic spali v kampu Cavallino, za tokratni obisk pa smo predvideli, da bomo prespali kar na parkirišču v pristanišču. Kampi so tekom zimskih mesecev večinoma zaprti, postopoma se odprejo šele z aprilom dalje, zato je potrebno računati na to, da ste samooskrbni z vodo in elektriko. Vsaj na tem koncu lagune ni bilo kakšnega PZA-ja, odprt pa je bil eden izmed kmečkih turizmov (Al Bateo Agricampeggio), ki pa je bil v času pustnega karnevala polno zaseden. Kakorkoli, parkirišče pred pristaniščem je namenjeno tudi avtodomom, saj parkomat ponuja opcijo plačila tako za avtomobile kot tudi za avtodome. Plača se lahko po urah, lahko pa poravnate parkirnino za maksimalno 12 ur, kar za avtodome stane zgolj 6 evrov. Treba pa je opozoriti, da je parkirišče primarno namenjeno avtomobilom, saj posebno dodeljenih parkirišč za avtodome ni. V poštev torej pridejo manjši avtodomi, vsekakor pa krajši od 7 metrov. Morate pa paziti na eno stvar. En del parkirišča je namenjen kratkoročnemu parkiranju in tam smo na žalost pustili tudi naš avtodom. Ob povratku iz Benetk, so nas na vetrobranskem steklu čakali pozdravi od redarske službe v višini 30 evrov, kljub temu, da smo imeli pravilno plačano parkirnino. Nekako smo spregledali znak, ki je tovrstna mesta za kratkoročno parkiranje označeval.
Ker je v neposredni bližini tudi avtobusna postaja, se najde tufi javni WC ter tuš, nekaj lokalov, kjer lahko kupite kakšno pijačo ali prigrizek. Bližina avtobusne postaje na srečo ne vpliva na kvaliteto spanca, saj je ponoči večinoma mirno. Kakšna druščina se še najde, ki pride s pozno ladjico iz Benetk, potem pa je do jutra bolj kot ne mirno. Karto za ladjico do Benetk je možno kupiti tudi dan prej, na ta način se lahko izognete morebitni gneči na blagajni. Povratna karta za odraslega je 15 EUR, otroci do šestega leta pa potujejo zastonj. Ladjica vozi približno 40 minut in ima eno vmesno postajo na Lidu. Sicer ne vem, koliko časa bodo še covid ukrepi aktualni, ampak za vstop na ladjico se zahteva FFP2 maska, podobno kot na italijanskih smučiščih.
Mi smo vstali in se našemili že zelo zgodaj, ker smo hoteli čimprej priti v Benetke pred hordami turistov. Naša strategija se je kar obnesla, saj smo se lahko dokaj normalno gibali vzdolž beneških znamenitosti in fotografirali znamenite beneške maske. Ker smo bili tudi sami nekako bolj v beneškem slogu smo se lepo ujeli v dogajanje. Če že hodite na karneval priporočam, da si nadenite vsaj kakšno od beneških mask, ki jih sicer prodajajo skoraj na vsakem koraku, tudi samo za nekaj evrov.
Vreme v soboto je bilo idealno za pustno rajanje, saj je bilo sončno in toplo, čeprav je bil še februar in je s severovzhoda že nekaj dni z močnim vetrom prihajal hladen znak. Na našo srečo o vetru ni bilo sledu, zato tudi nismo pretiravali s številom slojev oblačil pod našimi pustnimi kostumi. Naš pustni sprehod smo pričeli pred Doževo palačo, kjer se je nabralo že kar nekaj pravih beneških mask, še več pa je bilo radovednežev, ki so svojimi telefoni želeli ovekovečiti ta res poseben karnevalski utrip. Vseeno pa ni bilo pretirane gneče, zato si se lahko brez večjih težav gibal po najbolj obljudenih točkah, brez ovir smo lahko poslikali najbolj zanimive maske z našo Lauro ali brez, ogledali smo si tudi nekaj predstav na trgu Santa Maria Formosa, kjer so beneške maske plesale po pravcati srednjeveški koreografiji, postavljen pa je bil tudi manjši prireditveni prostor v obliki cirkusa, kjer smo lahko prisostvovali otroški predstavi italijanske akrobatske družine, ki je predstavljala ruski cirkus. Glede na to, da se je ravno pred par dnevi zgodila ruska agresija na Ukrajino, je bilo med množico čutiti rahlo nelagodje ob zvokih Kalinke in določenemu ruskemu besedišču. Bili pa so kar zabavni, zato smo jih na koncu nagradili z bučnim aplavzom. Še ena zadeva, ki smo jo sicer opazili že lansko leto – cene so po mojem mnenju še vedno zmerne, še posebej, če se za par ulic oddaljite od trga San Marka. Dan smo zaključili stran od turističnega vrveža in sicer v Cavallinu Treporte na stari dobi pici v eni izmed restavracij na poti.
KamperDOM.com 