Končno! Po nedavni sprostitvi ukrepov, ki so privedli do tega, da lahko svobodno prehajamo meje občin in regij, da z določenimi omejitvami lahko smučamo in da celo lahko legalno prespimo v avtodomu tam, kjer je to možno, smo po več kot 4-mesečnem premoru (Terme Tuhelj) odšli na kratke smučarske počitnice na Roglo, ki slovi kot raj za aktivne športnike in družine. Kdo bi si mislil pred enim letom, da bomo skoraj proslavljali nekaj, kar naj bi bilo pravzaprav samoumevno. ”Svobodo” je bilo čutiti na vsakem koraku, saj so slovenski avtodomarji v preteklih dveh tednih okupirali vsa možna postajališča, najprej pa tista, ki so bila v neposredni bližini smučišč (Kranjska gora, Planica, Soriška planina, Golte, Kope, Rogla,…). Nekaj je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da so zimske počitnice ravno sovpadale s sprostitvijo ukrepov, več pa sigurno, da so ljudje po 4 mesecih željni potovanj (pa čeprav po Sloveniji), družinskih aktivnosti na prostem in predvsem smučanja, saj je bila letošnja snežna bilanca nadvse obilna.
Mi smo sicer preskočili smučanje med počitnicami zaradi pričakovane gneče na smučiščih, smo pa vpisali v tem času našo Lauro v tečaj smučanja, ki ga je organiziral Zavod G-rega na Pokljuki. V petih dneh se je naučila zelo veliko in se sedaj praktično lahko samostojno spusti tudi po srednje zahtevnih terenih. Suvereno zavija in tudi kontrolira hitrost, prav tako pa ji vlečnica ne predstavlja nobene težave. No po koncu tečaja in počitnic je bila situacija v skladu z našimi željami – torej, parkirišča za avtodome skoraj prazna, bele strmine pa pripravljene na naše družinske vragolije.
Tako smo se v nedeljo popoldne odpravili na Roglo, kjer smo takoj našli primeren prostor za našega Levčka, ga priključili na elektriko in ga uravnali v ”wasservago”. Še pred prihodom pa smo se ukvarjali z vprašanjem ali na PZA-jih voda v zimskih razmerah deluje ali ne. Nismo hoteli ničesar prepuščati naključju, zato smo po raziskovanju naleteli na uporabno stran pza-stebrički, kjer so predstavljene vse lokacije, ki jih opremljajo in ki s svojo tehnologijo omogočajo oskrbo z vodo skozi celo leto. Prijazna gospa iz kampa Podgrad pri Vranskem nam je dvignila rampo, da smo lahko na servisnem otočku napolnili našega Levčka z vodo. Cena za 40 litrov vode je bila 0,50 EUR.
Po prihodu na Roglo smo sicer opazili, da je oskrba z vodo tudi tukaj možna proti plačilu 1 EUR za 100 litrov vode. Je pa sam sistem malce uporabniku neprijazen, saj na parkomatu lahko izbiraš le med možnostjo avtodom (15 EUR/24 h) in vodo (1 EUR za 100 l), pri čemur je nenavadno to, da pri možnosti za avtodom parkomat ni sprejemal kovancev, pri možnosti z vodo pa je le-te sprejemal. Tako je bilo potrebno najti točen drobiž v bankovcih, saj parkomat drobiža ne vrača ali pa si lahko bil ob 20 EUR, kar je maksimalen možen znesek plačila. Za razliko do 15 EUR si na takšen način dobil dodatne kWh elektrike vendar je bil glede na našo skromno porabo to skorajda stran vržen denar. Tukaj bi vseeno pričakovali več fleksibilnosti. Drugače pa je lokacija PZA-ja idealna, saj se lahko neposredno odpraviš na smučišče v kolikor že imaš karto, do blagajne na vrhu smučišča (Planja) pa je morda le kakšnih 100 m. PZA ima tudi svoje sanitarije, ki pa tokrat niso delovale oz. so bile pod ključem.
Izkoristili smo še zadnji dan nočne smuke, ki poteka na Košuti, naslednji dan pa smo se prebudili v sončno in dokaj hladno jutro, opravili jutranje rutine in bili na smučišču že pred deveto. Obetal se je krasen dan! Našo Lauro smo najprej previdno peljali proti Uniorčku, ki je namenjen najmlajšim in tistim, ki šele začenjajo s smučanjem. Ker je bil ponedeljek pričakovano ni bilo skoraj nobenega na smučišču tako, da smo imeli večino proge zase za naše brezskrbno zavijanje. Laura je hitro pokazala, da se je veliko naučila na zimskem tečaju zato smo se hitro usmerili proti Planji navzdol in se smučali po Mašinžagi – tam smo tudi stestirali kako se peljemo na sidru. Šlo nam je brez težav! Podobno smo izkoristili tudi torkov sončni dan. Laura se je najraje peljala s sedežnico, kjer smo imeli celo priložnost spremljati svetovno prvenstvo v deskanju na snegu, ki so ga iz Kitajske prestavili na Roglo, žal pa so naši deskarji popolnoma razočarali saj so večinoma izpadli že v kvalifikacijah v obeh disciplinah.
Rogla pa sicer ponuja toliko več od smučanja, da je skoraj greh, če se tja odpravite le na dnevno smučanje. Tako smo v popoldanskem času po kosilu obiskali novejšo turistično atrakcijo Pot med krošnjami, ki ponuja sprehod po malo več kot 1000 m dolgi, varovani poti med krošnjami smrek približno 20 metrov na tlemi. Pot poleg lepih razgledov ponuja tudi nekaj informacij o rastlinah in kamninah na tem področju, proti koncu poti pa se morate še obvezno povzpeti na 37 metrov visoki stolp s katerega se odkrivajo dih jemajoči razgledi na vse strani. Po obveznem fotografiranju na vrhu smo se spustili nazaj na trdna tla in se podali še na Zlodejevo, kjer pozimi in poleti ponujajo adrenalinsko sankanje. Moram priznati, da je proga res adrenalinska, še posebej, če se ne uporablja zavor. Proga je tudi precej dolga, tako, da je vredna svojega denarja. Na koncu proge se voz premišljeno natakne na vlečnico, ki ga povleče nazaj proti izhodišču. Poleg tega se otroci lahko zabavajo na igralih, na vrhu Uniorčka pa je še Pohorska vasica, ki jo sestavlja 9 lesenih hišk in cerkvica.
Ko se je zmračilo nas je Truma lepo grela v avtodomu, kjer imamo na voljo kar nekaj družabnih iger, tokrat pa smo za poseben ‘gušt’ sestavljali avtodom in Lego kock. Je izpadel kar dobro ne? 🙂
Rogla nas je navdušila saj so tereni res zelo primerni za mlajše otroke, ljudje so prijazni, parkirišče za avtodome pa je praktično ob smučišču. Vsekakor se vrnemo še kdaj!
KamperDOM.com 